Preskusi udarne žilavosti na preskušancih

Udarna žilavost nam podaja odpornost materiala proti udarcu. Pri udarnem preskusu merimo količino energije, ki je potrebna, da z enim udarcem material prelomimo.

Merjenje udarne žilavosti na preskušancih izvajamo po dveh metodah: Charpy in Izod. Oblika preskušancev je za obe metodi enaka, principa sta podobna, razlika je le v načinu vpetja preskušanca, v obliki udarnega kladiva in v hitrosti udarnega telesa. Preiskušanec ima lahko na sredini tudi zarezo predpisane oblike, takrat govorimo o zarezni udarni žilavosti.

Preiskušanec vstavimo v podporo in udarno kladivo postavimo v začetni položaj, kjer ima določeno potencialno energijo. Ko kladivo spustimo se njegova potencialna energija spreminja v kinetično. Preizkušanec se najprej deformira elastično, nato plastično, pri določenem upogibu pa nastane razpoka, ki napreduje do popolne ločitve obeh delov preskušanca. Kladivo se po lomu dvigne do neke višine (kjer ima zopet neko potencialno energijo), ki pa je tem manjša, čim več kinetične energije se je porabilo za lom preskušanca. Udarna žilavost oz. zarezna udarna žilavost je porabljena energija glede na začetni presek preskušanca.

Rezultati preskusa udarne žilavosti Charpy so:

• Udarna žilavost a_cU (kJ/m²)
• Zarezna udarna žilavost a_cN (kJ/m²)

Rezultati preskusa udarne žilavosti Izod so:

• Udarna žilavost a_iU (kJ/m²)
• Zarezna udarna žilavost a_iN (kJ/m²)

Standardi:

Udarna žilavost Charpy: SIST EN ISO 179-1 (metoda je akreditirana)
Udarna žilavost Izod: DIN EN ISO 180